Bonifacij IV. - papež
Imena: Bonifacij, Bonifac; Bonifacija
Bonifacij IV. je živel in deloval pod vplivom Gregorja I. Velikega. Bil je sin zdravnika, ki mu je odprl pot k izobrazbi.
Bonifacij je vzljubil duhovniški poklic in se zanj žrtvoval z nedeljeno ljubeznijo. Stopil je v benediktinski red in se naselil v Rimu.
Papež Gregor I. je poznal njegovo dobroto, zato mu je zaupal zelo odgovorno službo upravnika papeških financ. Bonifacij je dobil vpogled v vso človeško bedo, ki se je kazala ob vojnah, boleznih, poplavah, suši in drugih nesrečah. Papeško službo je opravljal sedem let. Leta 609 je blagoslovil novo Marijino svetišče v Panteonu.
Nad grobom v baziliki sv. Petra se je ohranil napis, ki je povzemal papeževe velike zasluge. Bonifacij VIII. mu je v isti baziliki dal postaviti oltar. Vir
Magdalena Gabrijela - redovnica
Imena: Magdalena Gabrijela.
Izhajala je iz znane veronske družine Canossa. Njena davna prednica Matilda Canossa je igrala pomembno vlogo v znanem boju za investituro. Rodila se je leta 1774. Kmalu sta ji umrla oba starša. Zaupali so jo v vzgojo neki učiteljici, ki pa ji ni bila naklonjena. Petnajstletna je zbolela za ošpicami in stala na robu groba. V bolezni je začutila klic, da bi se posvetila redovniškemu življenju. Da bi ga bolje spoznala, je nekaj mesecev živela v različnih ženskih kontemplativnih samostanih.
Spoznala je, da jo Bog kliče v takšne redove. Pred oči so ji stopile množice revežev, ki so oblegale njihovo graščino, in začutila je, naj se posveti lajšanju revščine, ki je prav v tistih časih bila po severnoitalijanskih mestih posebno huda (francoska revolucija). Razmišljala je takole: »V samostanu bi res posvetila samo sebe, toda ne bi mogla preprečiti grehov in se veseliti v reševanju duš.«
Njeno razmišljanje je duhovni voditelj odobril in tako je začela skrbeti za veronske reveže.
Pridružila se je pobudi tamkajšnjega škofa za »Sveto bratovščino duhovnikov in laikov bolničarjev«. Skupaj z nekim duhovnikom je sodelovala pri sestavljanju pravil in pri tem pokazala velik organizacijski čut. Dali so ji samostojnost in ustanovila je Družbo Brezmadežne, katere članice so se zavezale, da bodo hodile oblečene primerno svojemu stanu, toda s poudarkom na skromnosti. Hkrati je ustanovila Družbo za moške z imenom »Trije soldi«. Člani so se zavezali, da bodo vsak teden toliko denarja darovali za dobre namene.
Po škofovem nasvetu se je potem Magdalena Gabrijela posvetila apostolatu med zapuščenimi dekleti, ki so bila izpostavljena nevarnostim ulice. Prvi dom je skupaj s svojimi tovarišicami našla v zloglasni veronski četrti Sv. Zenona. Takrat je imela šele 25. let in sorodniki so zahtevali, da se vsak večer vrne domov.
Končno je dobila v četrti zapuščen samostan svetih Jožefa in Fidencija in se je mogla tam za stalno naseliti. Leta 1808 je tako nastala redovniška skupnost z imenom Hčere krščanske ljubezni (kanosijanke).
Magdalena je doživela, da se je njena skupnost hitro širila po severni Italiji (Benetke, Milano, Bergamo, Trento). Posvečala se je vzgoji ženske mladine, strežbi bolnikov in vzgoji učiteljic in laiških katehistinj. Magdalena je bila takrat zelo poznana oseba in je imela številne zveze z uglednimi možmi in ženami tistega časa v Italiji.
Za blaženo jo je razglasil leta 1941 papež Pij XII., za svetnico pa papež Janez Pavel II. 2. oktobra 1988. Vir