Imena: Janez, Anže, Anžej, Džek, Džon, Džoni, Gianni, Giovani, Jan, Janeslav, Jani, Janko, Jano, Janos, Janoš, Janža, Janže, Johan, Jovan, Joco, Jovo, Vanjo, Juan, Žanko, Žanžak; Iva, Ivana, Ivanka, Jana, Johana, Vanja, Žana.
O njegovi mladosti pripovedujejo, da je bila zelo srečna. Doma je bil nekje v Palestini (rodil se je pred letom 579). Priimek Klimak ima po svojem spisu s tem naslovom, kar pomeni Lestev. V njem je opisoval v podobi lestvice, ki jo je videl očak Jakob, kako se človek v duhovnem
življenju vzpenja kot po lestvici z zemlje proti nebesom.
Že v mladih letih so mu rekli Sholastik, kar je takrat pomenilo v umetnosti in znanosti izobraženega človeka. Imenujejo ga tudi Sinajskega, ker je bil nekaj časa predstojnik samostana na Sinajski gori. Šestnajstleten je stopil v strog samostan v Aleksandriji, kjer se je pod vodstvom meniha Martirija vadil v ponižnosti in pokorščini. Potem je odšel v samotno puščavo. Razloček med boji, ki jih mora vojskovati menih v samostanu, in puščavnik v samoti, je takole označil v imenovanem spisu:
»Menih se mora vojskovati s skrbmi svojega okolja, puščavnik pa s silami večnosti. Menihu pride na pomoč brat, puščavniku pa angel,«
pač zato, ker so se puščavniki v popolni samoti morali toliko časa bojevati s hudobnimi duhovi, da so dosegli popolno duhovno umirjenost in trajno zbranost v Bogu. Sam pove, kako trd je ta boj: »Menihi se bojujejo proti otožnosti (za sveto veselje), puščavniki pa zoper obup (za brezmejno zaupanje v Boga).«
Okoli leta 639 so prišli odposlanci samostana Raith na Sinajski gori in mu sporočili, da so ga tam izbrali za opata. Janez se je najprej vabila ustrašil, končno pa je prosilcem le ustregel in odšel na Sinaj. Tu je čez deset let 30. marca umrl. Na ta dan tudi goduje. Vir
Amadej (Bogoljub) Savojski, vojvoda
Imena: Amadej, Amadeo, Amadeus, Amedej, Bogoljub
Savoja je gorata deželica na jugovzhodu Francije, ob meji z Italijo in Švico. Proti koncu 14. stoletja se je razširila v italijanski Piemont. Leta 1414 je nemški cesar Sigismund savojskemu gospodarju Amadeju VIII. podelil naslov vojvoda. Amadej pa je kmalu prestol prepustil svojemu sinu Ludviku, sam pa šel kot menih v samoto. Kasneje je sprejel izvolitev za papeža od skupine škofov, zbranih na koncilu v Baslu oziroma v Ferari. Kot papež si je privzel ime Feliks V. in bil je zadnji razkolni papež v zgodovini. Ko je spoznal svojo zmoto, je odstopil in se vrnil v samoto.
Vse te dogodivščine je doživljal današnji godovnjak Amadej IX., njegov vnuk. Ko je ded postal papež, je bil Amadej star štiri leta, ko pa je ded umrl jih je imel šestnajst. Rodil se je 1. februarja 1435 v francoskem delu Savoje. Kmalu po rojstvu so mu izbrali nevesto - jolando, hčer francoskega kralja Karla VIII., s katero se je dejansko poročil, ko je dopolnil sedemnajst let. Mati Ana, hči ciprskega kralja, ga je vzgajala v
krščanskem duhu. Takšnega duha je bila tudi žena Jolanda, ki mu je naklonila svojo prisrčno ljubezen. Dani so bili vsi pogoji za srečno življenje, toda nad Amadeja in družino se je zgrinjala nesreča za nesrečo.
Prvi udarec je prišel že v mladih letih - Amadej je postal božjasten. Ta težka bolezen je zaustavila njegovo neutrudno delavnost, vendar pa je vsem svojim dolžnostim ostal zvest. Njegova pobožnost pa se je v bolezni še poglobila. Zelo je bil hvaležen svoji ženi, ki je delila z njim njegovo trpljenje in mu ljubeznivo stregla. Tudi družina je zelo trpela. Od osmih otrok - šest je bilo dečkov, dve deklici - jih je nekaj pomrlo v zgodnjih letih, nekaj pa že odraslih. Preživel je samo sin Filiberat, ki mu je bilo ob očetovi smrti sedem let.
Kot vojvoda je zavladal leta 1465, ko je umrl oče. Za vladanje si je pripravil dosledno krščanski načrt, brez spletk in prevar, ki so bile v tistih časih po dvorih v navadi. Vse spore je skušal poravnati brez orožja, s pogajanji. Plemstvo je navajal na skromnejše življenje in je zato na svojem dvoru uvedel kar največjo skromnost. Prihranke je obrnil v korist revežev. V njegovem času so o Savoji govorili, da je raj za uboge v Evropi in oaza, kjer krivica nima moči.
Zadnja leta življenja je bil hudo bolan in takrat je vlado izročil v roke ženi Jolandi, ki je vladala kot regentinja tudi potem, ko je nasledstvo prešlo na edinega živečega sina Filiberta. Amadej je mirno izdihnil svojo dušo 30. marca 1472. Pokopali so ga v cerkvi sv. Evzebija v mestu Vercelli.
Ljudski glas ga je štel med svetnike, uradni postopek za njegovo razglasitev za blaženega in svetnika pa se je ustavil, tako da ga je med
blažene prištel šele papež Inocenc XI. leta 1677. Vir