Ta praznik nam najprej osvetljuje Marijino ponižnost. Že prva dejanja, ki jih je storila po spočetju od Svetega Duha, nosijo značilne poteze celotne odrešenjske skrivnosti. Bog se globoko sklanja k ljudem. Že tukaj se pokaže bistvena Odrešenikova usmerjenost: »Sin človekov ni prišel, da bi mu stregli, ampak da bi stregel in dal svoje življenje v odkupnino za mnoge« (Mr 10, 45). Tu je stalna usmerjenost k ponižnosti v
službi bližnjemu, človeku, h kateremu se sklanja sam Bog.
V takratni judovski, še bolj pa v grškorimski družbi, ki je bila tako strogo razdeljena na nizke in visoke, je dejstvo, da je mlada mati Kralja vseh kraljev pohitela k svoji stari sorodnici zato, da bi ji pomagala v potrebi, pomenilo zgovoren nauk o krščanski ponižnosti in službi
bližnjemu.
Marija nosi pod srcem Boga. Njeni koraki so zato tudi koraki njenega Sina. Ko gre k ljudem, stori to z namenom, da bi jim skupaj z vsem, kar je najboljšega v njej, podarila Zaklad, katerega hrani v sebi. Marija je orodje, po katerem se Emanuel - Bog z nami napravlja dostopnega našim čutom in deluje odrešujoče.
V hvalnici Magnifikat, ki je privrela iz Marijine duše, se nam zlasti jasno razodeva Marijin duhovni obraz. Povzet je v kontrastu med njenim nizkim zunanjim položajem in njeno notranjo veličino, ki ji je podarjena po milosti. Marija je pralik tistih ubogih, ki jih je Gospod hotel povišati.
Še preden so v Cerkvi uvedli poseben liturgični praznik, je Marijino obiskanje pritegnilo nase pozornost krščanskih umetnikov. Že v 5. stoletju najdemo nekatera pričevanja o njem. Med drugimi nam sije s čudovite bizantinske freske iz 6. stoletja v Poreču v Istri.
Praznik obhajamo 31. maja. Vir
Kamila Battista - klarisa
Mestece Camerino v osrednji Italiji je svoj največji razcvet doživljalo v času kneza Julija Cezarja iz Varana, ki je bil velik mecen umetnosti, vešč vojščak, spreten diplomat in dober gospodar. Prvorojenka med njegovimi otroki je bila Kamila, ki se je rodila 9. aprila 1458. Po očetu je podedovala vojaški čut in v mladosti uganjala različne vragolije, kot sama pravi v svoji avtobiografiji. Kljub temu pa se je že kot otrok po navdihu nekega pridigarja zaobljubila, da bo vsak petek potočila solzo v spomin Jezusovega trpljenja. To se je seveda slabo ujemalo z njenim lahkomiselnim in uživaškim življenjem. Počasi pa se je le začela spreminjati, brati duhovno literaturo, čeprav so jo zaradi tega zbadali in se iz nje norčevali. Po dolgih notranjih bojih in bolečinah se je z osemnajstimi leti odločila, da vstopi v samostan klaris v Urbinu. Tu se je začela razvijati njena globoka mistika, podkrepljena celo z videnji. Osrednja točka njenega duhovnega življenja je postalo Jezusovo trpljenje, zlasti
bolečine njegovega srca. Umrla je 31. maja 1524.
»O Bog, pomagaj mi! O Bog, ne zapuščaj me v tem odločilnem trenutku! O Bog, daj mi moč, ker moje moči pešajo. Nič več ne morem:
drži me s svojo usmiljeno roko! O Bog, ti si zadremal v čolnu moje duše, in morski vihar me potaplja … Gospod Jezus, brez tebe ne more biti miru in tišine. O dobri Jezus, kako trde so besede, da naj vzamem križ nase! … Ali ne veš, kako slabotna sem za prenašanje trpljenja? Gorje mi! Če si ti, odsvit nebeške luči … bil dvignjen na križ, ali naj bom jaz, ki sem prah in pepel, brez križa? Ti, ki nisi storil greha, si bil zame križan, ali naj se jaz branim biti križana zate? Daj, Gospod, naj bom tako velikodušna in hvaležna, da bom z vsem srcem želela trpeti zate, biti križana zate!«
»Dobrotljivi moj Gospod, kako se ti bom zahvalila, da prenašaš mene, ki sem se tisočkrat huje pregrešila kot Judež? Njega si naredil za svojega učenca in mene si napravil za svojo nevesto in hčer … Moj Jezus, jaz sem te izdala ne enkrat kakor on, ampak tisočkrat in tisočkrat …
Kdo te je križal? Jaz. Kdo te je bičal pri stebru? Jaz. Kdo te je kronal s trnjem? Jaz. Kdo te je napajal s kisom in z žolčem? Jaz. Moj Gospod, ali veš, zakaj ti pravim, da sem vse to storila? Zato ker sem v tvoji luči videla, da so te veliko bolj užalili in užalostili moji smrtni grehi, kakor pa so te užalili in užalostili tisti, ki so ti povzročili vse tiste muke.«
»Spomni se, moj Jezus, koliko sem te stala! Spomni se, usmiljeni Bog, kako drago si plačal mene, grešnico, na grenkem lesu križa! Spomni se, moj dobri Odrešenik, tega, kar sem želela storiti, in ne tistega, kar sem storila! … O dobri Gospod Jezus Kristus, kolikokrat sem ti dala grenkega žolča namesto sladkega medu, ki si mi ga ti dal! … Daj mi že milost, da ti bom vračala … dobro, ne slabo, hvaležnost, ne
nehvaležnosti, in da bom vedno čutila grenkobo, ko bom mislila ali storila kaj zoper tvoje veličanstvo; da ti bom v prihodnje vračala ljubezen, kri za kri, življenje za življenje.«
Blažena Kamila Battista iz Varana, mistikinja, klarisa, goduje 31. maja Vir